Predstavitev Ponudba Lokacija Križeča vas Rezervacija Galerija fotografij
gostilna kodrič logotip
 
Kontakt
Gostilna Kidrič
pri dvojčicah

Telefon:
(02) 802 81 85

Gsm:
041 731 462
031 390 875
 
Statistika
števec obiskov:
277740
datum:
12.12.2018
ura:
16:1:25
 

KRIŽEČA VAS


Kje smo?



Križeča vas je strnjeno naselje, razprostrto na hribčku na levi strani dravinjske doline, oddaljeno slab kilometer severno od znanega zgodovinskega kraja Studenice, ter le za streljaj od studeniške podružne cerkve Sv. Lucije. Do vasi vodi vijugasta, mimo lepe kapelice ob gozdu pod cerkvijo Sv.Lucije in v blagi hrib speljana ozka cesta, ki po manj kot 500 m od križišča z regionalno cesto Poljčane - Makole v Studenicah, pripelje v središče vzorno urejenega kraja.

V vsej svoji lepoti in razkošnosti je Križeča vas kot celota najlepše vidna s stolpa na Boču. Kot da bi bila na dlani se bohoti tik ob vznožju štajerskega Triglava.

KRIZECA VAS - 16KRIZECA VAS - 22

Kakšni smo?



Pogled od blizu pa razkrije vse podrobnosti. Lepo urejene hiše z rožami na oknih in balkonih, ob njih urejena gospodarska poslopja, kjer je vse na svojem mestu, zraven lični vrtovi, vmes skrbno urejene zelenice, ki jih krasijo iznajdljivo oblikovane cvetlične gredice. Med hiše so stisnjeni majhni in skrbno vzdrževani sadovnjaki. Brajde z domačimi sortami grozdja in nekaj manjših vinogradov pričajo o tem, da ljudje tod ne trpijo žeje in da starodavna preša, ki jo obiskovalec opazi takoj, ko pride v središče vasi, ni tam zgolj zaradi okrasa. Pred vsako domačijo se bohoti okrasni štajerski kozolec z rožami, ob cestah in dovoznih poteh pa stojijo lepo oblikovane klopi, ki kar vabijo mimoidočega, da se malo ustavi in oddahne ter uživa ob pogledu na okolico. Obnovljeni vaški vodnjaki z obešenimi cvetličnimi koriti dopolnjujejo pravljični pridih. Celo za odlaganje smeti je poskrbljeno z unikatnimi koši, ki jih je vsepovsod polno. Oder v središču vasi priča o tem, da se tu dogajajo tudi kulturne prireditve. Ne manjka
niti velik in moderen gostinski lokal z dovolj parkirnega prostora. Pa nenazadnje prijazni in ustrežljivi ljudje na vsakem koraku. Takšna je Križeča vas danes.

Koliko nas je in kako se znajdemo?

Križeča vas šteje danes 37 domačij in ima vsega 89 prebivalcev, to je manj kot 3 prebivalce na hišo in kar je še posebej zaskrbljujoče, skupno 10 manj kot pred desetimi leti. Manj kot četrtina delovno aktivnega prebivalstva se preživlja s kmetijsko dejavnostjo, po večini z živinorejo in poljedelstvom, ostali pa s pomočjo zaposlitve v podjetjih, ustanovah in pri obrtnikih v bližnji okolici. Vedno več je tudi upokojencev. Težki časi tudi zaposlene in upokojene prebivalce Križeče vasi prisiljujejo k dodatnemu delu v kmetijski dejavnosti. V zadnjih petnajstih letih se je izjemno razmahnila tudi zelo raznolika obrtniška dejavnost od trgovine, gostinstva in glasbenih storitev do lesarstva, mizarstva, kovinarstva in avtomehaničnih storitev.

KRIZECA VAS - 37P8014621

Kaj pa naša zgodovina?



Prvo pisno omembo kraja Križeča vas, takrat Criesendorf, zasledimo že v sredini 13. stoletja, natančneje leta 1249. Tako je vas leta 1999 praznovala 750 letnico prve pisne omembe. Iz pisnih virov je razvidno, da so bile kmetije v Križeči vasi že v drugi polovici 13. stoletja podložne znamenitemu studeniškemu samostanu, ki ga je zgradila in takrat upravljala Zofija Rogaška, kateremu so morali oddajati desetino vseh pridelkov. Skozi naslednja stoletja so se menjavali številni gospodarji, katerih skupna lastnost je bila izkoriščanje že tako revnega kmečkega prebivalstva. Po podatkih iz leta 1542 je živelo takrat v Križeči vasi 9 družin, istega leta pa je bil tu prvič pisno omenjen tudi obrtnik in sicer krojač.

Revščina je šla v korak in zvesto spremljala vaščane Križeče vasi tudi med in še posebej po II. svetovni vojni. Takrat je bilo kar nekaj mladeničev prisilno mobiliziranih v nemško vojsko in poslanih na rusko fronto, od koder so se le redki vrnili. Tisti pa, ki so ostali doma, so se morali skrivati, da jih ni doletela ista usoda. Delo na kmetih je zato trpelo, saj so na več domačijah manjkale krepke roke mladih mož, ki bi poprijele za delo, kot bi to bilo potrebno. Toda še tisto, kar so uspeli pridelati, so pobrale razne tolpe in vojaške skupine, ki so se, še posebej proti koncu vojne, rade klatile tod naokoli. Križeča vas je bila takrat ena od redkih vasi v okolici, do katere je vodila urejena makadamska cesta, kar je bilo za tiste čase prej slabo kot dobro, saj je bila lahko dostopna z vojaškimi vozili. Zaradi tega so se vaščani znašli na razne načine, še posebej zadnje mesece vojne, ko so tod mimo divjale številne skupine bežečih Nemcev in Kozakov pred hitro prodirajočo Rdečo armado in partizani tako
, da so ponoči nastavljali na dovozno cesto razne ovire, kot na primer naložene vozove s kmetijskimi pridelki, s čimer so odvračali nepovabljene plenilce od namere, da jih obiščejo.

Vaščani Križeče vasi so že v tistih težkih časih pokazali veliko drznosti, odločnosti, trdoživosti, uporništva in domoljubja. Kljub strogi prepovedi slovenske besede v cerkvi so pri Sv.Luciji ilegalno organizirali maše v materinem jeziku, še posebej pa so si dali duška pri petju slovenskih pesmi, ki so donele s cerkvice na hribu in jih je bilo slišati celo v dolino do bližnjih Studenic, ne oziraje na posledice, ki bi lahko bile pogubne za vse prebivalce vasi.

Še pred štirimi desetletji je bila večina vaščanov kmečkega stanu, ker drugih zaposlitev takrat še ni bilo mogoče dobiti. Živeli so na vsega petnajstih manjših in razdrobljenih kmetijah, na katerih je bilo komajda dovolj kruha za pretežno velike družine. O elektriki in vodovodu takrat še seveda ni bilo ne duha ne sluha. Vsa kmetijska dela so opravljali ročno z veliko napora in s pomočjo živine. Še zemlja tod ni bila kaj prida rodovitna.
Šele po letu 1970 je prišlo do opaznega napredka, saj so se začele kmetije postopoma modernizirati. Prišel je čas, ko so si tisti najbolj pogumni in podjetni lahko našli delo in so se začeli zaposlovati v raznih tovarnah in pri obrtnikih. Ko so oddelali osem ur v tovarnah so z delom nadaljevali še na kmetijah, kar je večkrat mejilo že na pravo garanje. Napredek se je kazal tudi v tem, da so se številni vaščani odločili za gradnjo novih hiš in gospodarskih poslopij. Velika večina po sili razmer, saj se jim je podirala streha nad glavo. To so bili tudi časi prvih pomembnejših skupnih vaških akcij kot npr. izgradnja vaškega vodovoda leta 1972, nekaj let kasneje asfaltiranje ceste do vasi in skozi vas, nadalje asfaltiranje vaških cest in dovozov, nato izgradnja telefonskega omrežja, pa osnovna komunalna ureditev vasi z izgradnjo vaškega kanalizacijskega omrežja, pa izgradnja javne razsvetljave in še številne druge podrobnosti. Vse te skupne akcije so zahtevale sodelovanje slehernega vaščana in veliko vloženega
napora ter dobre volje, ki je ob uspešno opravljenem delu nikoli ni zmanjkalo. Pogosto se je po opravljenem delu oglasila tudi harmonika in večkrat je bilo mogoče slišati lepe narodne pesmi. Glavni val izgradnje nove Križeče vasi je potekal slabih 25 let. V tem času se je zunanji videz vasi popolnoma spremenil.

Kako se je začela in nadaljevala pot do najlepše vasi v Sloveniji in srebrnega priznanja v Evropi?

Od leta 1996 se je v Križeči vasi začelo posvečati vse več pozornosti čistemu in urejenemu okolju. Tega leta je bilo ustanovljeno tudi Turistično društvo Lucija Križeča vas, ki je dobilo ime po bližji cerkvici Svete Lucije. Člani turističnega društva so v dveh letih postali praktično vsi vaščani. Glavne naloge Turističnega društva so postale skrb za čisto in urejeno okolje, pospeševanje turizma ter organizacija družabnega in kulturnega življenja v vasi in seveda tudi v širšem okolju. Poseben pomen je dobilo tudi oživljanje starih šeg in običajev. Vse več je bilo čistilnih in drugih skupnih akcij, s katerimi se je vasi začel dajati lepši videz. Spontano se je začela urejati okolica hiš in gospodarskih poslopij, urejale so se nove zelenice in cvetlične grede, pa vrtovi, balkoni, sadovnjaki, vaški vodnjaki, dovozi, vaška kanalizacija, javna razsvetljava itd. Sprva nekoliko zadržani vaščani so postajali vedno bolj zaupljivi do delovanja Turističnega društva in so se v vedno večji meri udeleževali akcij sku
pnega pomena. Nekoliko bolj je zaživelo tudi družabno življenje, ki se je kazalo v sodelovanju vaščanov na raznih prireditvah Turističnega društva. V izvajanje kulturnih in zabavnih prireditev so vaščani uspeli pritegniti tudi mnogo prebivalcev sosednjih krajev.

Rezultati takšnega dela so bili naravnost izjemni, skoraj neverjetni, saj je Križeča vas prejela številna priznanja na raznih področjih delovanja. Najpomembnejša so gotovo priznanja za najbolj čisto in urejeno vas, najprej - torej za začetek, že v letu 1996, v KS Studenice, pa za najlepšo vas v občini Slovenska Bistrica v letih 2004, 2005 in 2006, pa potem še večji uspeh, priznanje za najlepšo vas v Sloveniji v letu 2005, ter končno, krona vsega, drugo mesto in srebrno priznanje v tekmovanju evropskih krajev ENTENTE FLORALE EUROPE, kjer smo za samo nekaj skromnih točk zgrešili celo prvo mesto in zlato priznanje. Če bi nam bil kdo pred desetimi leti napovedal tako uspešno pot, bi ga gotovo brez slabe vesti označili za utopista.

Ogled Križeče vasi danes prav gotovo ne bo nikogar več razočaral. Vsak obiskovalec bo zanesljivo presenečen nad lepo urejeno okolico, gostoljubnostjo, odlično postrežbo, dobro voljo in prijazno besedo domačinov.

P9144457P9144468

In kako se udejstvujemo na kulturnem področju?



Pomembno poslanstvo Turističnega društva Lucija Križeča vas je tudi organizacija in izvedba kulturnih in zabavnih prireditev, ohranjanje starih avtohtonih šeg in običajev ter varstvo naravne in kulturne dediščine. Na naših prireditvah v preteklih desetih letih so sodelovali številni priznani slovenski umetniki, glasbeniki in druge zanimive osebe iz javnega življenja. Vsakoletna jesenska zabavna prireditev Dar jeseni se je prijela in je postala tradicionalna. Gostili smo že tudi Radijsko delavnico znancev radia Maribor, organizirali smo praznovanje Lucijinega v čast zavetnice našega turističnega društva, pustna koledovanja s prikazom starih šeg in navad, številne glasbene in zabavne prireditve itd. Sicer pa tudi postavljanje majskega drevesa, novoletne prireditve in redno prirejanje kostanjevih piknikov postajajo tradicija, ki se iz leta v leto tudi nadgrajuje z novimi idejami vaščanov.

Kakšni so naši načrti za prihodnost?



Svetu še nismo niti pokazali niti dali vse, kar bi lahko. V zadnjih desetih letih smo pripravili nujne predpogoje, ki omogočajo začetek razvoja turizma v Križeči vasi, katerega cilj je v naš kraj in bližnjo okolico pripeljati čim več ljudi, ter jim pokazati naše preproste lepote, zanimivosti ter običaje in jih navsezadnje tudi dobro postreči in zabavati. Ker se profil obiskovalcev v zadnjem času spreminja v prid težnji po aktivnem preživljanju prostega časa, nas čaka delo tudi na tem področju.

Po uspehu v slovenskem in celo evropskem merilu je logično, da so naši cilji vedno višji.

 5233890 5233890

V teh letih smo spoznali in se tudi dobro naučili, da se lahko zanesemo predvsem nase, na svoje lastne roke, znanje, iznajdljivost in ideje. In na tem spoznanju bomo gradili tudi naprej. Čeprav smo zaradi zadnjih uspehov nekoliko bolj čislani tudi v našem širšem družbenem okolju, bo to navdušenje najbrž kmalu popustilo in zopet bomo ostali sami.

Kljub številnim uspehom in priznanjem, trezno ocenjujemo, da stanje še zdaleč ni tako, da bi bili lahko z njim povsem zadovoljni, vendar, kot se je pokazalo v preteklih letih, volje za delo v prid vaški skupnosti ne manjka, uspehi pa prepričljivo potrjujejo, da je pot gotovo tudi prava.

Avtor članka: Milan Skerbiš

 
Spletna stran je avtorsko zaščitena | ©2009 www.Gostilna-Kidric.com | spletne povezave